Panamske oblasti so sporočile, da se je prehod migrantov skozi Dariensko sotesko, nevarno naravno mejo med Kolumbijo in Panamo, v letu 2025 drastično zmanjšal. Po uradnih podatkih je to območje prečkalo le 3091 oseb, kar predstavlja 99-odstotni upad v primerjavi z letom 2024, ko je to pot na svoji poti proti Severni Ameriki izbralo več kot 300.000 ljudi. Kljub izjemno nevarnim razmeram v pragozdu je ta pot v preteklih letih veljala za eno glavnih tranzitnih točk za neregularne migracije v regiji. Drastičen upad števila prehodov kaže na spremenjeno dinamiko migracijskih tokov v Latinski Ameriki. Panamska vlada je v preteklosti napovedala ostrejše ukrepe za nadzor meje in sodelovanje z mednarodnimi partnerji pri omejevanju nezakonitih prehodov skozi to neprehodno džunglo. Čeprav so razlogi za tako obsežno zmanjšanje večplastni, podatki potrjujejo, da se je pritisk na to specifično pot skoraj povsem ustavil, kar močno vpliva na humanitarno situacijo in varnostno politiko v celotni srednjeameriški regiji.

Mineva deset let od dogodkov v nemškem Kölnu, ko je silvestrovanje leta 2015 zaznamovalo množično nasilje in spolni napadi na ženske. Incidenti, ki so se zgodili pred kőlnsko glavno železniško postajo in katedralo, so močno pretresli splošni občutek varnosti v Nemčiji in širši Evropi. Po navedbah takratnih prič in kasnejših preiskav so bile številne ženske žrtve spolnega nadlegovanja in kraj s strani skupin moških, med katerimi so prevladovali storilci tujega porekla. Kritike so letele predvsem na policijo in varnostne organe, ki dogodkov niso uspeli preprečiti ali pravočasno ustaviti. Deset let kasneje se v javnosti še vedno pojavljajo izpovedi žrtev, ki poudarjajo osamljenost v trenutkih napada in pomanjkanje pomoči prisotnih. Dogodek je dolgoročno vplival na nemško migracijsko politiko, zaostril razprave o integraciji ter povečal nezaupanje v zmožnost države pri zagotavljanju javnega reda med večjimi prireditvami.

Nemški kancler Friedrich Merz je v današnjem nagovoru poudaril, da mora Evropa odločneje uveljavljati svoje interese, če želi v letu 2026 zagotoviti mir in blaginjo. Kancler je izpostavil več ključnih dejavnikov, ki ogrožajo stabilnost celine, med katerimi sta osrednja ruska agresija in naraščajoči svetovni protekcionizem. Merz meni, da se mora Evropska unija kljub spreminjajočim se odnosom z Združenimi državami Amerike osredotočiti na lastno politično in gospodarsko suverenost. Po Merčevih besedah so izzivi, s katerimi se celina spopada, zahtevni, vendar premagljivi le s tesnejšim sodelovanjem znotraj evropskih institucij. Poziv prihaja v času, ko se v mednarodnem okolju krepijo trgovinske napetosti in varnostna tveganja, kar od evropskih voditeljev zahteva enotnost in strateško avtonomijo. Kancler je prepričan, da bo leto 2026 ključno za utrditev evropske vloge v novem globalnem redu.

Nemški zvezni minister za obrambo Boris Pistorius je izdal dnevni ukaz pripadnikom Bundeswehra, v katerem jih je pozval k aktivnemu sodelovanju pri uveljavljanju novega modela vojaške službe. Minister je v svojem sporočilu poudaril, da je uspeh reforme odvisen od skupnih prizadevanj celotne vojske, obenem pa izpostavil nujnost resnega pristopa do mladih nabornikov. Po njegovih besedah morajo obstoječi vojaki mlade generacije obravnavati s spoštovanjem, če jih želijo dolgoročno pritegniti v vojaške vrste. Novi model služenja, ki ga uvaja nemška vlada, predstavlja odgovor na spremenjene varnostne razmere v Evropi in potrebo po povečanju števila vojakov. Pistorius je izpostavil, da vojska ne sme le pričakovati novih kadrov, temveč se mora nanje pripraviti s primerno kulturo vodenja in mentorstva. Minister meni, da bo le s takšnim pristopom novi obrambni koncept postal dolgoročno vzdržen in operativno učinkovit, kar je ključno za nemško nacionalno varnost in izpolnjevanje zavezniških dolžnosti znotraj zveze NATO.

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Valerij Gerasimov je javnosti razkril strateške cilje, ki jih je ruski predsednik Vladimir Putin določil za prihodnje obdobje vojaških operacij. Po njegovih navedbah je ključna naloga ruskih sil v letu 2026 nadaljnje širjenje tako imenovanega varnostnega pasu na ukrajinskem ozemlju. S tem ukrepom želi Kremelj po lastnih trditvah zagotoviti varnost prebivalcev ruskih obmejnih regij, predvsem v Belgorodski in Kurski oblasti, ki sta bili v preteklem obdobju tarči napadov. Rusko vojaško vodstvo s tem napoveduje dolgotrajno nadaljevanje spopadov in utrjevanje nadzora nad zasedenimi ozemlji. Napoved o širitvi varnostnega območja nakazuje na ambicije po zavzetju dodatnih ozemelj v Ukrajini, kar bi Moskvi služilo kot tamponsko območje pred ukrajinskimi čezmejnimi operacijami in artilerijskimi napadi. Gerasimov je poudaril, da so ukrepi nujni za zagotovitev mirnega življenja na ruskem ozemlju, medtem ko mednarodni opazovalci to interpretirajo kot potrditev dolgoročne vojaške strategije Ruske federacije.

Združene države Amerike bodo namenile 500 milijonov ameriških dolarjev za razvoj in utrjevanje infrastrukture na svojih vojaških bazah na Poljskem. Informacijo je potrdil namestnik poljskega obrambnega ministra Cezary Tomczyk, ki je poudaril, da bodo sredstva namenjena modernizaciji objektov, kjer so nastanjene ameriške enote. Investicija je del širšega okvira krepitve vojaške navzočnosti na vzhodnem krilu zveze NATO, kar odraža strateško usmeritev Washingtona k zagotavljanju varnosti v Srednji in Vzhodni Evropi. Projekt se osredotoča na izboljšanje logističnih zmogljivosti in bivalnih pogojev za vojake, hkrati pa krepi operativno pripravljenost sil v regiji. Po besedah poljskih predstavnikov ta poteza dodatno potrjuje tesno obrambno sodelovanje med Varšavo in Washingtonom. Finančna sredstva bodo neposredno vložena v poljsko gospodarstvo preko gradbenih in infrastrukturnih projektov, povezanih z vojaškimi objekti, kar bo dolgoročno vplivalo na varnostno arhitekturo celotnega območja.

Slovaški obrambni minister Robert Kaliňák je ponovil, da Ukrajina ne bo nikoli postala članica Nata. Dodal je, da bi morala obramba Evropske unije ostati pod vodstvom Nata in ne EU, saj po njegovem mnenju vzporedna poveljstva niso učinkovita.

Rusija in Iran sta se ostro odzvala na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki sta med srečanjem na Floridi nakazala možnost novih vojaških posegov proti teheranskemu jedrskemu programu. Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost in pozvalo izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnjo eskalacijo napetosti v regiji. Moskva je poudarila, da bi vojaško posredovanje nepopravljivo destabiliziralo Bližnji vzhod. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je v uradnem pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil Trumpove grožnje kot »nepremišljene« in protizakonite. Teheran opozarja na svojo pravico do samoobrambe in poziva mednarodno skupnost k obsodbi ameriške retorike. Ostri odzivi sledijo Trumpovim napovedim o uničenju iranskih obrambnih zmogljivosti, če država ne bo pristala na nov, strožji jedrski sporazum pod ameriškimi pogoji. Netanjahu je medtem v pogovoru za ameriške medije vztrajal, da Izrael ostaja najmočnejša sila v regiji in da je razorožitev Irana ključna za vzpostavitev novih regionalnih zavezništev, vključno s Savdsko Arabijo.

Novi podatki o tajnem srečanju v Jeruzalemu razkrivajo, da je Izrael le nekaj tednov pred napadi 7. oktobra 2023 od Katarja zahteval povečanje finančne pomoči za gibanje Hamas. Izraelska stran ni zgolj spodbujala nadaljevanja obstoječih plačil, temveč je aktivno zahtevala razširitev financiranja goriva, kar je neposredno podpiralo upravni aparat Hamasa na območju Gaze. Ti pogovori so potekali septembra 2023 in so bili usklajeni z zahtevami samega palestinskega gibanja. Razkritje meče novo luč na politiko vlade pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja do Gaze, saj poročila navajajo, da je Izrael s tem dejansko omogočal ohranjanje Hamasove oblasti. Čeprav so se izraelski uradniki kasneje distancirali od odgovornosti za krepitev gibanja, podatki o jeruzalemskem sestanku potrjujejo, da je bila finančna stabilnost Hamasa del širše izraelske strategije za upravljanje konflikta, ki se je končala z lanskoletnim masakrom. Izrael je prek Katarja v Gazo pošiljal sredstva z namenom ohranjanja osnovnih storitev, a so kritiki opozarjali, da so ta sredstva posredno sprostila Hamasove lastne vire za vojaške namene.

Ameriško podjetje OpenAI je objavilo razpis za novo vodstveno delovno mesto pod nazivom 'vodja pripravljenosti' (Head of Preparedness), za katero ponuja letno plačo v višini 555.000 ameriških dolarjev. Glavna naloga novega direktorja bo prepoznavanje in omejevanje katastrofalnih tveganj, ki jih prinašajo napredni modeli umetne inteligence, vključno s kibernetskimi grožnjami, kemičnimi nevarnostmi in vplivi na duševno zdravje uporabnikov. Generalni direktor podjetja Sam Altman je ob tem opozoril, da bo proces obvladovanja teh nevarnosti v prihodnje izjemno zahteven. Strateška odločitev podjetja prihaja v času vse večjih pritiskov javnosti in regulatornih organov glede varnosti tehnologij ChatGPT. Nova ekipa se bo osredotočala na preprečevanje morebitnih zlorab tehnologije še pred uradnim lansiranjem novih modelov na trg. S tem korakom želi OpenAI vzpostaviti močnejši okvir za varno uporabo generativne umetne inteligence, ki bi lahko v nasprotnem primeru povzročila nepopravljivo družbeno ali tehnično škodo.

Po odločitvi Sodišča EU, ki zaostruje pogoje za določanje varnih držav izvora in vpliva na sporazum Italije z Albanijo glede centrov za migrante, so se pojavile kritike italijanske vlade. Giorgia Meloni je odločitev označila za 'vdor na področje' in izrazila dvom o časovni usklajenosti, medtem ko je Rampelli obsodil sodbo kot 'subverzivno' glede suverenih odločitev.